Grenak konec slovenskega niza, ki je trajal desetletja

Za zadnje slovenske stopničke je 27. 3. 2025 poskrbela Andreja Slokar. Foto: Profimedia

Prvič po letu 1992 slovenski alpski smučarji sezono svetovnega pokala zaključujejo brez uvrstitve na oder za zmagovalce. Obenem je to šele druga takšna sezona v zadnjih 48 letih.

Črna luknja slovenskega alpskega smučanja

Alpsko smučanje

20. Mar 2026 1

Alpsko smučanje

20. Mar 2026 1

Čustvena izpoved Ilkine mame: Nisem bila več Darja

Alpsko smučanje

22. Mar 2026 4

Alpsko smučanje

22. Mar 2026 4

V tej sezoni smo na stopničkah tekem svetovnega pokala zabeležili smučarje iz kar 16 držav. Na tem seznamu boste zaman iskali Slovenijo. To je šele druga takšna sezona po osamosvojitvi. Slovenci so namreč brez “top 3” rezultata nazadnje ostali v sezoni 1991/92.

Korenine slovenskega uvrščanja na stopničke sicer segajo še globoko v čase nekdanje Jugoslavije. Konkretno, 12. decembra 1977 se je Bojan Križaj v Madonni di Campiglio uvrstil na tretje mesto slalomske preizkušnje. Od omenjene sezone 1977/78 naprej so Slovenci nanizali 15 sezon z vsaj eno uvrstitvijo med najboljše tri. Po letu 1992 pa je sledilo kar 33 sezon s stopničkami.

Niz je zdaj prekinjen, pa čeprav je bila trojica zelo blizu. Sveža smučarska upokojenka Ilka Štuhec je v Val d’Iseru za tretjim mestom zaostala vsega štiri stotinke sekunde. Žan Kranjec bi moral biti za stopničke v Copper Mountainu hitrejši za 18 stotink sekunde. Miha Hrobat pa je pred dnevi tretjo stopničko zgrešil za 26 stotink.

Zadnji naboj je na zadnjem veleslalomu sezone v Hafjellu izstrelil Kranjec, ki je v zadnjih osmih sezonah vselej vsaj enkrat prišel med najboljše tri. Tokrat mu ni uspelo.

Zgodovinski pregled sezon s stopničkami sicer kaže na tri izrazite vrhunce. Za prvega so pred 40 leti poskrbeli “junaki planinskega čaja”, v prvi vrsti Rok Petrovič, Bojan Križaj in Mateja Svet. V sezoni 1999/2000 je na stopničkah stalo kar sedem različnih smučarjev. Krivulja pa je bila najvišje v sezoni 2012/13, ko je Tina Maze zbrala kar 24 uvrstitev med najboljšo trojico, eno pa je prispeval Rok Perko.

Podatek o stopničkah pa še zdaleč ni edini kazalnik ene najbolj skromnih sezon v slovenski smučarski zgodovini. Že med olimpijskimi igrami smo izpostavili dejstvo, da so bile to prve igre po letu 1976 brez ene same uvrstitve med najboljšo deseterico.

Dovolj zgovoren pa je tudi pregled točk svetovnega pokala. V tej sezoni so jih Slovenci zbrali 853 točk. Od prenovljenega sistema točkovanja (po letu 1992) je to četrti najslabši izkupiček. Manj točk so Slovenci zbrali v sezonah 1991/92, 1992/93 in 2003/04.